Video

Anketa

Čemu naj se Lojze Peterle najbolj posveti v novem mandatu evropskega poslanca?
 

Povezave

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Zadnje novice

  • 1. novica
  • 2. novica
  • 3. novica
prev
next

Lojze Peterle čestital Walesi ob 30. obletnici gibanja Solidarnost

Sreda, 1. september 2010

News image

Evropski poslanec Lojze Peterle je danes v Evropskem parlamentu v Bruselju čestital Jaroslavu Walesi, sinu bivšega poljskega predsednika Lecha Walese, ob 30. obletnici gibanja Solidarnost, ki je spremenilo tok evropske zgodovine.  

Preberi več

Matajur 2010

Nedelja, 29. avgust 2010

News image

Evropski poslanec Lojze Peterle se je v nedeljo, 29.avgusta 2010 tik pred začetkom zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju po poletnem premoru udeležil tradicionalnega pohoda na Matajur. Pohod prireja Regijski odbor NSi Gornjega Posočja in Idrijce. To je bila tudi prilika za srečanje z zamejskimi rojaki in pogovor o njihovem aktualnem položaju. Seveda pa je pohod na...

Preberi več

Peterle govoril na konferenci SLOBIOM

Ponedeljek, 12. julij 2010

News image

Evropski poslanec se je v petek, 9. julija 2010 udeležil  mednarodne konference SLOBIOM, ki je bila letos posvečena MEDNARODNEMU SODELOVANJU ZA BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB. Konferenco je  uvodoma pozdravil mag. Blaž Kavčič, na  njej pa je sodeloval tudi prof. dr. Ernest J. Sternglass, eden od pionirjev in svetovna legenda na področju proučevanja škodlji...

Preberi več

Intervjuji z Lojzetom Peterletom

Intervju za Delo - Le Monde diplomatiqu
Razmišljati
o prihodnosti in sodelo-
vanju s tako pomembnim partner-
jem, kot je Rusija, je 20 let po padcu
berlinskega zidu poseben izziv in hkrati po-
treba. Še vedno nam odmevajo znamenite
besede Ronalda Reagana, ko je ob 750 oble-
tnici mesta Berlin leta 1987 pozval Mihaila
Gorbačova, naj podre ta zid, ki deli vzhod
in zahod (»Mr. Gorbachev, tear down this
vvall!«). Reagan si verjetno ni mislil, da se bo
že čez dve leti to res zgodilo. Gorbačov je s
svojimi dejanji omogočil, da se je vzhodni
blok hermetično zaprte Sovjetske zveze in
njenih satelitov sesul kot hiša iz kart. Uči-
nek domin je trajal nekaj let, ko so se lahko
države vzhodnega bloka osvobodile izpod
komunizma in totalitarnega vpliva Sov-
jetske zveze. To srečo je zaradi poguma in
odločnosti demokratičnih sil pri nas imela
tudi Slovenija.
Ko danes kot evropski poslanec in hkrati
podpredsednik Delegacije Evropskega par-
lamenta EZ-Rusija s kolegi iz Rusije, Poljske,
Češke, Slovaške, Bolgarije, Romunije in Balt-
skih ter drugih držav obravnavamo perspek-
tive sodelovanja med Evropsko zvezo (EZ) in
Rusijo, delimo mnenje, da bo projekt demo-
kratizacije Rusije trajal še dolgo. Evropskega
niti ameriškega modela demokracije se v to
državo preprosto ne da presaditi, pa naj gre za
vpliv zgodovine, različnega pojmovanja moči
ali za ponos velike države, ki je s strani Evrope
doživela več poskusov osvojitve. Mimogrede
tudi demokratična tranzicija v Sloveniji še ni
Na zadnjem obisku Delegacije EZ-Rusija
v Moskvi smo s kolegi iz ruske Dume razpra-
vljali o skupni identiteti, kulturi in izobraževa-
nju. Ko smo govorili o izobraževanju, je bil in-
teres ruske strani za izmenjavo in sodelovanje
zelo velik, kar je razveseljivo. Ruski študenti so
močno zainteresiram za izmenjavo preko pro-
grama Erazmus in podobnih programov - EZ
je že povečala finančna sredstva v ta namen.
Dekanja ene od moskovskih fakultet je dejala,
da ruski študenti, ki preživijo nekaj mesecev v
eni od univerz v EZ, pridejo nazaj polni novih
idej. Prav tako so Rusi izrazili veliko zanimanje
za znanstveno in raziskovalno sodelovanje. Ko
pa je razprava prešla na skupno identiteto, so
sicer ruski kolegi poudarili, da se čutijo Evro-
pejce, pri tem pa poudarjali svoje posebnosti.

Rusija 20 let pozneje

Razmišljati o prihodnosti in sodelovanju s tako pomembnim partnerjem, kot je Rusija, je 20 let po padcu berlinskega zidu poseben izziv in hkrati potreba. Še vedno nam odmevajo znamenite besede Ronalda Reagana, ko je ob 750 obletnici mesta Berlin leta 1987 pozval Mihaila Gorbačova, naj podre ta zid, ki deli vzhodin zahod (»Mr. Gorbachev, tear down this vvall!«). Reagan si verjetno ni mislil, da se bo že čez dve leti to res zgodilo. Gorbačov je s svojimi dejanji omogočil, da se je vzhodni blok hermetično zaprte Sovjetske zveze in njenih satelitov sesul kot hiša iz kart. Učinek domin je trajal nekaj let, ko so se lahko države vzhodnega bloka osvobodile izpod komunizma in totalitarnega vpliva Sovjetske zveze. To srečo je zaradi poguma in odločnosti demokratičnih sil pri nas imela tudi Slovenija.

Preberi vse!

Evropski večeri Lojzeta Peterleta

5. Evropski večer Lojzeta Peterleta z Janezom Janšo
Dne: 11. 06. 2010
V četrtek, 10.6.2010, je potekal 5. Evropski večer Lojzeta Peterleta, ki se je lahko ponašal z izjemnim gostom, gospodom Janezom Janšo, predsednikom SDS. V sproščenem in mestoma duhovitem pogovoru se je Janša spomnil začetkov svojega političnega delovanja ter obudil obdobje procesa proti četverici in zečetkov demokratizacije slovenskega političnega prostora. Ob tem sta se s Peterletom dotaknila tudi vprašanj, ki se tičejo slovenske še nedokončane tranzicije. Večer je sooblikovalo tudi številno občinstvo, ki je gostu postavilo vrsto vprašanj na bolj aktualno tematiko. Srečanje se je zaključilo v sproščenem vzdušju in spoznavanju vrhunskih slovenskih vin, za kar vsakič poskrbi somelier Sašo Veronik. Poglej si slike

Naključne slike

  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
  • Nakljulne slike - galerija
 

 Domov | Politik | Peterle drugače | Evropski večeri | Peterle in mladi | Blog| Kontakt

 

Pravno sporočilo | Izdelava: MC

© Copyright Lojze Peterle 2009 -  www.peterle.eu
 
Evropski urad Lojzeta Peterleta, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana
tel.: 01 422 3585 | fax.: 01 426 1092
e-pošta: press@peterle.si